Fotografiranje nosečnosti – več kot le spomin
V dvajsetih letih fotografiranja sem doživel že marsikaj – poroke, družinske zgodbe, poslovne portrete, prve rojstne dneve. A fotografiranje nosečnosti ima v mojem delu prav posebno mesto. Ne zaradi popolnih linij ali svetlobe, temveč zaradi tihega pričakovanja, ki ga nosi vsak tak trenutek.
Nosečnost je obdobje, ki mine hitreje, kot si večina predstavlja. Ko si sredi njega, se dnevi morda vlečejo, a ko pride nov družinski član, se zdi, kot da je vse minilo v hipu. Fotografije takrat postanejo nekaj več kot le lepa podoba – postanejo dokaz časa, ko sta bila dva in sta že čakala tretjega.
Kako poteka fotografiranje
Pri fotografiranju nosečnic mi je najpomembnejše, da se ženska počuti sproščeno. Ne iščem popolnosti, iščem občutek. Nežno držo rok, pogled partnerja, nasmeh, ki pride spontano. Seja poteka umirjeno, brez hitenja, v okolju, kjer je dovolj prostora za pogovor, smeh in tudi kak trenutek tišine.
Več informacij o poteku fotografiranja, paketih in tem, kaj vse vključuje seja, si lahko ogledate tukaj:
https://www.fotocolaric.si/fotografiranje-nosecnic/
Pogosto me stranke vprašajo, kdaj je pravi čas za fotografiranje. Iz izkušenj priporočam obdobje med 28. in 34. tednom nosečnosti. Takrat je trebušček že lepo oblikovan, hkrati pa se večina nosečnic še vedno počuti dovolj udobno za fotografiranje. Seveda pa se vedno prilagodimo vsaki posameznici – vsaka nosečnost ima svoj ritem.
Fotografija kot darilo z vrednostjo
V zadnjih letih opažam tudi nekaj lepega – fotografiranje nosečnosti vse pogosteje postaja darilo. Partner podari sejo bodoči mamici, prijateljice pripravijo presenečenje, včasih pa se za darilni bon odločijo tudi stari starši. Takšno darilo ima posebno težo, ker ne podari predmeta, temveč spomin.
Darilni bon je mogoče enostavno naročiti tukaj:
https://fotocolaric.pixieset.com/darilnibon/store/
Ko danes pogledam fotografije, ki sem jih posnel pred petnajstimi ali dvajsetimi leti, na njih ne vidim le trebuščkov. Vidim začetke družin. Vidim otroke, ki so danes že skoraj odrasli. In vidim starše, ki so hvaležni, da so si takrat vzeli čas.
Zato vedno rečem: ne fotografiramo le tega, kako izgledaš v nosečnosti. Fotografiramo čas, ki se ne bo nikoli več ponovil.
